Umetnost senčenja_Umetnost senčenja

Emancipacija in materializacija sence


ShadeLab deluje in že dolgo podpira umetnike, ki uporabljajo senco kot element izražanja.
Želimo ustvariti povezavo med nami in njihovim svetom s skupnimi imenovalci, ki omogočajo izražanje in raziskovanje.

Umetnost senčenja

Umetnost senčenja_Mario Martinelli

Martinelli potuje po svetu s platnom in bliskavico, ki jo postavi spredaj. Mimoidoči lahko nehote aktivira bliskavico in tako na platnu nastane senca. Senca telesa na platnu ostane nekaj časa. To je srečanje s senco. Senca, ki se je ločila od telesa, projicira novo, nehoteno sliko. To je odkritje novega, drugačnega “jaza”. Nepričakovano odkritje svoje slike in njeno počasno izginjanje sta objekta “srečanja sence” in vir čustvene moči.
Takšne instalacije dajejo težko dojemljivi posebnosti človeštva povsem novo obliko – senco, ki je ujeta v edinstvenem, vendar enkratnem trenutku obstoja. Nato pa počasi izginja v očeh gledalca. To simbolizira izginjanje človeškega telesa z lastnim izhlapevanjem.
Odkritje nepričakovane slike sebe in njeno počasno izginjanje sta predmet srečanja s senco in vir čustvene moči.
Srečanje Maria Martinelli-ja in podjetja ShadeLab je idealna povezava dveh svetov, ki sta v senci našla skupnega imenovalca. Umetnost in industrijo, ki se s prispevkom podjetja Shadelab spremenita v industrija za umetnost.

www.mariomartinelli.it


Mario Martinelli
Francesca della Toffola

Umetnost senčenja_Francesca della Toffola

Moja fotografija odraža moja čustva in me jedno znova vrne nazaj v preteklost. Ne uporabljam samo prostorov in objektov, ampak samo telo. Delo z avtoportreti pomeni, da se je treba spoprijeti z aktom fotografiranja, ki je več kot samo klik. Je neke vrste povezava med samim seboj, krajem in kamero, ki to ujeme. Ne vem, kako bo izgledalo, lahko si sevedapredstavljam, vendar je vedno odkritje: vedno znova preseneti.
Moja dela zajemajo lahkotnost v nasprotju s težo življenja in svobodo v nasprotju z oženjem. Velikokrat je teža padla z mojega telesa; izberem noge ali roke ali samo lase, da bi videla, kaj je znotraj in se ne vidi.
Kaj se zgodi s senco, se je predstavilo telo, navzoče vendar odsotno”.
Francesca Della Toffola se izraža z nežnim fotografskim jezikom, kjer je vsaka slika mišljena kot igra med okoljem, subjektom in polovico. Na ta izraziti način najdemo harmonikoz našim delom, ki nastane iz neprekinjene povezave med zunanjimi prostori, v katerih živi in markizo.

www.francescadellatoffola.it


Francesca della Toffola
TOP